Zlata beležnica
Žanr | družbeni roman, psihološki roman, realistični roman, socialnopolitični roman, socialnorealistični roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2005 |
Založba | Delo |
Zbirka |
Posebne izdaje |
Prevod |
Staša Grahek |
Ključne besede | Družbena neenakost, Družbena odgovornost, Družbene spremembe, Erotika, Homoseksualnost, Ljubezen, Ljubosumje, Pisateljstvo, Politične stranke, Politično nasilje, Sociološki vidik |
Nobelovo nagrajenko Doris Lessing so zaradi te knjige poimenovali feministko, a je to pretirano. Zlata beležnica je zgodba o mladi pisateljici Anni Wulf, ki je ločena in ima majhno hčer. Spopada se z ustvarjalno krizo, pesti jo občutek razdvojenosti in neizpolnjenosti. Svoja čustva zapisuje v štiri beležnice, ki simbolizirajo urejenost in popredalčkanost. V črno beleži tegobe s pisanjem, v rdečo svoje politično udejstvovanje, predvsem iz njenega obdobja komunizma. V rumeno spadajo čustva in ljubezensko življenje, v modro beležnico pa zapisuje svoj vsakdan. Zlato knjižico, ki kot peta v sebi nosi ključ njene deblokade in preporoda, pa podari dragi osebi. Navdušujoči so osupljivo pronicljivi opisi oseb, čustev ali dogodkov. Tisto, kar samo slutimo, opiše tako živo in tako slikovito, da človek presenečeno ostrmi in pravzaprav začuti sebe.
Objavljeno: 15.02.2015 16:48:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:26
“Obstajal je še en razlog za cinizem – kajti ljudje so zares začeli postajati cinični, kadar so se naveličali tega, da jih je sram, kot je bilo na začetku. To vojno so nam predtstavljali kot križarsko vojno proti zlim Hitlerjevim doktrinam, proti rasizmu itd. in vendar so to ogromno gmoto zemlje, približno polovico celotne površine Afrike, vodili natanko v skladu s Hitlerjevo predpostavko – da so nekateri ljudje zaradi svoje rase boljši od drugih. Množice Afričanov tu in tam po celini so se porogljivo zabavale ob pogledu na svoje belopolte gospodarje, ki so odhajali na križarsko vojno proti rasističnemu hudiču – tisti Afričani, ki so sploh imeli kaj izobrazbe.” (str. 62)