Zlate zvezde
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ig, 2022 |
Založba | Kiroja |
Ključne besede | Gradovi, Slovenija, V mladinskem leposlovju, Zgodovina |
Mladinski roman Borisa Karlovška z naslovom Zlate zvezde je roman o zgodovini celjskih knezov in Habsburžanov. Med seboj so imeli neporavnane račune, tudi z dragocenostmi, ki so jih hranili. Ena takih stvari je bil neprecenljivo dragoceni meč z imenom Zlate zvezde. Ker pa je bila dolgo, dolgo skrivnost, kje se nahaja, se trije odraščajoči otroci skupaj s pomočjo odraslih, lotijo njegovega iskanja. Gertrude je potomka Habsburžanov, Maj celjskih knezov. Lina pa je hčerka nove ljubezni Majevega očeta. Niso pa bili edini, ki so se lotili iskanja. Ampak vsega ne smemo izdati. Vmes gre za zgodbo ločenih družin, povezanosti s starimi starši, tenisu, nogometu ter seveda iskanju lastnih korenin. Verjetno ni nikogar, ki ga ne bi zanimalo, kdo so njegovi predniki. Če k temu dodamo še kanček pustolovščine in skrivnosti pa poletne počitnice odraščajočih otrok res hitro minejo. Gre tudi za zgodbo o prijateljstvu in prvih ljubeznih. Med kom? Preberite sami. Maj nas tudi nauči, da vse hudo mine in da se stvari kljub vsemu, čez čas vrnejo na pravo mesto. Vsaka slaba stvar je za nekaj tudi dobra. Prijetno branje, ki nas nauči mnogo tudi o slovenski zgodovini.
Objavljeno: 09.03.2023 13:23:03
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:52:15
“Trg je bil živahen in ljudje so se ustavljali pri stojnicah, klepetali z branjevkami in tujimi prodajalci, ki so prispeli na sejemski dan iz Bosne. Nekoliko jih je jezila visoka pristojbina za stojnico, vendar tak je bil gospodov ukaz in proti temu niso mogli nič. Za red je poskrbela gospodova oborožena straža in z njo se niso želeli zapletati v spor. Konrad je že nekaj dni čakal zasledovalce in se sprehajal med stojnicami, ko jih je opazil. Sedem jih je bilo in ob njegovem pronicljivem pogledu so otrpnili. Trije od njih so segli k boku in se tako izdali, saj tam niso imeli meča, ki bi ga pograbili. Tujci so bili očitno vojaki, preoblečeni v preproste popotnike, a Konrad je bil prepričan, da imajo pod tunikami ostre nože. Čeprav jih je bilo sedem, na tržnici niso tvegali napada. Gospodova straža je nosila verižne srajce in v rokah dolge in ostre meče.” (str. 199)