Zlato

Pisec, kultni britanski režiser Peter Greeneway, v 101 kratki zgodbi na intenziven, zgoščen, lahko bi rekli filmski način, naniza množico individualnih usod, katerih skupni imenovalec je zlato. Zlato, najdeno neposredno ob koncu vojne v razbitem nemškem avtomobilu pri Bolzanu, je bilo namreč »zbrano« na najbolj nenavadne načine, ki so možni le med totalno vojno.
Avtor zlato vzame kot snovno izhodišče za novele, ki se berejo kot nadrealističen kolaž tragičnih usod. Žlahtna kovina v zgodbah nosi s seboj nekakšen urok, ki pogubi vsakogar, ki ji pride na pot.
Skozi posamezne zgodbe avtor na originalen način tematizira nesmiselnost in nepredvidljivost vojne, banalnost zla … in nenazadnje trajnost materije. Nehote se namreč človek vpraša, le kakšno zgodbo bi lahko povedalo zlato v mojem prstanu.