Zločin in kazen

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821-1881) je najbolj znan predstavnik ruskega realizma, ki je v literaturo vnesel poglobljene psihološke potrete družbenih izobčencev in preko njih spregovorili o velikih in večno aktualnih temah človeštva kot so vera, morala, zlo in trpljenje. Med njegova najbolj znana spada psihološki roman Zločin in kazen (1866), ki ga obenem uvrščamo med najpomembnejša dela ruskega realizma. Glavni junak romana je obubožani študent Raskolnikov, katerega prepričanja se spogledujejo s sindromom ničejanskega nadčloveka; sam verjame, da se ljudje delijo na nepomembne “uši”, obsojene na pozabo ter redke močne posameznike, katerim je dovoljeno, da zadostijo pravici na svoj način. Sam se uvršča med slednje, kot “uš” pa dojema oderuško starko Aljono Ivanovno, zato jo pokonča s sekiro, hkrati pa umori tudi njeno sestro, ki se naključno pojavi na kraju zločina. Četudi Raskolnikov izpelje umor, da bi dokazal svojo moč nad človeštvom, ga začne kmalu najedati kriva, ki se še dodatno poglobi, ko spozna prostitutko Sonjo, sicer hčerko njegovega prijatelja Marmeladova.

V slogu napete detektivke spisan roman še danes buri duhove in služi kot iskren vpogled v psihološko razdvojenost in konfliktnost modernega človeka, ki venomer obtiči med simboličnima (in dobesednima) zločinom in kaznijo.