Zveri brez domovine
Žanr | družbeni roman, vojni roman |
Narodnost | afriška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje. Roman |
Ključne besede | Bojevanje, Dečki, Otroci, Vojna |
Vojno nasilje, videno skozi nedolžne otroške oči
Zgodbo nam v svoji otroški govorici pripoveduje deček Agu. Njegova neimenovana afriška dežela se je znašla v vojni. Mamo in sestro so vojaki Združenih narodov odpeljali s kamionom neznano kam, on in oče pa z drugimi moškimi dočakata vojno v domači vasi. Očeta pred Agujevimi očmi prerešetajo krogle, njega pa najdejo Komandant in njegovi pajdaši. Komandant mu obljubi, da če bo ostal z njim, da bo skrbel zanj in da se bodo bojevali s sovražnikom, ki mu je vzel očeta. Tako Agu pristane pri njih in postane vojak. Komandant zlorablja dečke, hrana je pičla ali pa je sploh ni. V izobilju je le krvi. Agu si prigovarja, da ni hudoben, da je vojak in vojak ni hudoben, če ubija. V letu 2015 je zgodba prešla tudi na filmska platna.
Objavljeno: 09.12.2016 09:18:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:30
“Danes se nočem bojevati, ker mi ni všeč streljanje s puško in sekanje z nožem in bežanje od ljudi. Ni mi všeč, ko ljudje kričijo ali ko vidim kri. Nič od tega mi ni všeč. Zato s ev glavi vprašam, zakaj se bojujem. Zakaj ne gre, da bi rekel ne? Potem se spomnim enega fanta, ki se noče bojevati in nam Komandant reče, da naj mu skačemo po prsnem košu, zato mu skačemo po prsnem košu, dokler mu iz ust ne pride nič drugega več kot kri.”
(str. 39-40)