Zvezde sijejo v temi

Jenna je trinajstletna punca s svojo najljubšo prijateljico Susanne, svojo priljubljeno glasbeno skupino Kent; njena simpatija je fant Sakke, njen hobi je jahanje. Na živce ji gre sošolka Ullis, tista najbolj priljubljena v razredu, ki je korak pred drugimi tudi pri fantih. Jenna živi brez očeta, z mamo, ki je svojo mladost razdelila s prijateljicami Gullan, Laila, Kikki, Vikki in Gittan in fanti Lasse, Roger, Björn, Ingemar in Rolf. Namesto prijateljic in fantov v Jennino življenje vstopi nekaj čisto drugega: mamin rak. Doživljenje mamine bolezni nam avtorica približa presenetljivo realistično in brez lažnega moraliziranja: Jenna težko sprejema mamino novo podobo, na živce ji gre babica, ki je vse pogosteje v stanovanju, motita jo mamina bergla in voziček, izogiba se obiskom mame v bolnici, sovraži smrt. Obdobje mamine bolezni je tudi obdobje, ko zoprna Ullis, ki živi v Jenninem bloku, pokaže svoj drugi obraz: živi z mamo alkoholičarko, zase skrbi večinoma sama. Ob padcu pomaga Jennini mami, približa se Jenni in ji na svoj način razumevajoče stoji ob strani. Po mamini smrti Jenna po začetnih problemih najde svoje novo ravnotežje v prijateljstvu in s starimi starši. V njej se počasi prebujajo spomini na vse lepe trenutke, preživete z mamo – nove zvezde, ki svetijo v temi. Delo je od prve do zadnje strani napisano s farmacevtsko natančnim doziranjem čustev, avtorica nikjer ne zdrsne v predvidljive romantične razplete Jenninih ljubezenskih ali prijateljskih ali družinskih razmerij, prav tako ni nikjer čutiti nobenega moralno-vzgojnega žugajočega prsta. Ganljivo realistična fotografija sveta neke najstnice in njenega soočenja z boleznijo, smrtjo in žalovanjem, brez dodanih učinkov in filtrov. Nagrajeni prvenec sodobne švedske avtorice.