Žvižgi & Utrinki
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Sečovlje, 2016 |
Založba | Ars magna |
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Sečovlje, 2016 |
Založba | Ars magna |
Bojan Glavina je učitelj klavirja, ki tudi sicer prihaja iz povsem glasbeno nadarjene družine in čigar dela so izvajana po vseh državah naše bivše države, v Avstriji, Italiji, Španiji, na Portugalskem in še kje. Njegov skladateljski opus obsega okrog tristo raznovrstnih del, veliko jih je tudi nagrajenih, tako na slovenskih kot na mednarodnih natečajih. Tokrat se je Glavina podal v uresničenje literarne zbirke, povsem svojevrstne in lastnozvočne, kakor pritiče tudi žvižgu, po katerem je zbirko poimenoval. Nenavaden, predvsem pa izviren, domiseln, vesel in natančen opazovalec, neposreden, iskren, zanimiv, občutljiv za svet domišljije in čustev. Vzorniki, kot so Magritte, Daniil Harms, Paul Klee in še nekaj njih vpliva na njegovo pisanje ravno toliko, da lahko ustvarja vidni jezik – obliko, ki združuje vid in zvok, sliko in govor, s katerim nam omogoča jasne in osupljive opise posameznikove vsakdanjosti. Osrednji lik je tretjeosebni On, ki se zamisli, se usede, si oddahne, opazuje, si želi, posluša, gleda, se sprašuje, tipa. In še marsikaj počne. Nepremičnost in hitenje, tišina in komunikacija, opazovalec in del nadrealizma/realizma, črno-belega in barvnega. Zaljubljen v življenje, nam ponuja pesniško poslastico. Posebno in priporočeno, ni kaj.
Objavljeno: 12.01.2017 13:39:19
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:50
Kot marsovec
Kaj bi dal, da bi se lahko smejal, kadarkoli bi se mu/ zahotelo. Pa ne bi smelo biti tako težko. Samo opazovati/ bi moral ljudi in njihovo obnašanje, kot Marsovec, ki prvič/ vidi, sliši, tipa, voha človeški svet./ Ali pa … kot majhen, z navadami in razumevanji še/nepokvarjen otrok./ lahko bi se smejal in čudil dvigovanju in spuščanju/ glasu pri petju, rumeni barvi, oblačilom, prometnim znakom, …/ In zajokal ob človeškem smehu.
Črno-modro
Oddahnil se je. Črna mačka, ki se je nenadoma/ prikazala na cesti pred njegovim avtom, je še zadnji/ trenutek uspela zbežati v grmovje./Ura v oddaljenem zvoniku je odbila osem./Zaželel si je modre barve, ogromno modre barve.