Knjiga Padam na besede je prvi roman avtorice Jerce Cvetko, izšla je v Razmerjih, novi zbirki Cankarjeve založbe. Bralca pritegne že naslov knjige, saj že na prvi pogled namiguje na moč in vpliv besed v naših življenjih. S preprostim, a hkrati poetičnim izrazom vzbudi radovednost. Tako popolnoma odraža osebnost glavne junakinje Iris, ki se navdušuje nad literaturo in občasno piše poezijo v svoj žametni zeleni zvezek Viharnik. Besede zanjo niso le sredstvo komunikacije, temveč nosilke čustev, lepote in inspiracije. Pisateljica subtilno poudari, kako izrečene besede vplivajo na Iris in oblikujejo njen notranji svet.
Roman predstavlja zgodbo o življenjskih preobratih, iskanju ljubezni po razpadu dolgoletne zveze in samoiskanju. Iris je pri svojih štiridesetih popolnoma predana svoji karieri napovedovalke na prireditvah, nato pa se sooči z nenadnim razpadom zveze. Ko jo zapusti dolgoletnih partner, s katerim sta si prizadevala ustvariti družino, se znajde na razpotju in njeno življenje se temeljito spremeni. Skozi pripoved se nežno in hkrati realno prikazujejo izzivi sodobnih odnosov, še posebej v obdobju, ko se ženska sooča s pritiski okolice glede kariere in biološke ure. Da bi Iris našla novo smer, se preseli v majhno garsonjero in po predlogu prijateljice Lili poskusi srečo na zmenkarski aplikaciji Tinder. Sledimo ji skozi serijo neprijetnih zmenkov, grenkih izkušenj, ki ne prinesejo veliko uspeha, ampak povzročajo še nadaljnje nevšečnosti. Na koncu jo usoda vodi v skrivnostno brunarico na podeželju, ki je last enigmatičnega »drvarja«. V brunarici odkrije sama sebe in ti ključni trenutki pripomorejo k njenemu osebnemu in čustvenemu preporodu, kar jo vodi v korenite spremembe v življenju, tako v ljubezenski kot tudi karierni poti.
Avtorici uspe v knjigi ustvariti zelo oseben in intimen ton, s svojstvenim slogom opisuje tako drobne kot bolj zapletene trenutke v življenju, kljub preprostosti jezika pa v zgodbo vplete simboliko in globoka sporočila. To je roman o upanju, ponovnem odkrivanju sebe in veri v ljubezen, tudi v zrelih letih.
Tretji roman nemškega pisatelja, gledališkega režiserja in dramatika Rolanda Schimmelpfenniga bralca popelje skozi urbane blodnjake Berlina, kjer se srečujejo dan in noč, strah in pogum ter upanje in brezup. Glavni junak romana je Tommy, policijski agent za droge, ki med intervencijo ponesreči ubije nedolžnega otroka, kar ga pahne v depresijo in skorajšnjo izgubo smisla življenja. A ko iz kanala potegnejo truplo mlade ženske, nadete v belo poročno obleko in s skrivnostno tetovažu na hrbtu, se v Tommyju znova zbudi motivacija. Odločen, da odkrije razloge za njeno smrt, se odpravi na potovanje, kjer se srečuje z mnogimi ekscentričnimi liki; japonskim tetovatorjem, indijsko požiralko ognja in drugimi obstranci, ki jih je družba iz različnih razlogov potisnila na rob. A kar se začne kot rutinska preiskava smrti se kmalu spremeni v mučno samorefleksivno odisejado, kjer Tommy ob stiku s kriminalnim podzemljem spoznava lastno travmatično preteklost.
Črtica med dnevom in nočjo je dinamičen in večplasten roman, ki ponuja enako duhovit kot tudi tragičen vpogled v odtujenost in izgubo smisla, značilni za prebivalce velikim mestnih pragozdov.
Britansko avtorico Liso Jewell poznamo po njenih novejših psiholoških kriminalnih romanih (Brez nje, Družina nad nami, Družina ostane, nič od tega ni res), nekoliko manj pa v zadnjem obdobju po njenih družabnih romanih (Nepozabna zabava, Ljubezen na prvi pogled idr.). V romanu Resnica o Melody Browne se mi je po prvih poglavjih zdelo, da bom spremljala lahkotno zgodbo Melody in njenega sina Eda. Melody je samohranilka, službuje kot kuhinjska pomočnica v šoli. Potem pa spozna Bena, ki jo odpelje na predstavo, na kateri nastopajoči hipnotizira Melody. Ta omedli kar na odru in na tem mestu se zgodba zares začne. Melody odrine Bena, saj si partnerja trenutno sploh ne želi in začne brskati po svoji preteklosti. Počasi se prebujajo spomini, eden za drugim in odkrivajo Melody, kakršne še sama ni poznala. Zdi se namreč, da je požar, ki je uničil hišo njenih staršev, okrnil tudi njene spomine iz otroštva. So bili njeni starši sploh biološki starši? Starši so jo namreč med njeno nosečnostjo v mladosti odrinili, da je čisto sama, ob podpori prijateljice Stacey vzgojila Eda. Ni ju želela nikoli več videti, a morda bo obisk pri njima nuja, da dokončno izve kdo je Melody Browne. Zanimiva zgodba, napeta igra razkrivanja in samospoznavanja.
Gospodični Ceciliji se je življenje spremenilo, ko so jo odpustili iz centra za socialno delo. Ko je odhajala, je iz pisarne vzela le svoj oranžni zvezek, na katerem je pisalo posebni primeri, in veliko monstero. Pri prenašanju rastline ji je pomagal mladi ulični glasbenik Vanja, ki je z očetom na ulicah služil denar. Kljub temu, da je Cecilija samotarka, ji družba Vanje dobro dene. Po začasni odsotnosti Vanjevega očeta Cecilijin novi prijatelj ostane z njo v njeni veliki hiši. Skupaj postopoma oživljata zapuščene prostore v hiši, raziskujeta ter spoznavata zelo raznolike ljudi. Cecilija se skozi zgodbo odpira ljudem in se do konca povsem spremeni. Zanimiv konec zgodbo lepo zaključi ter vabi k razmisleku in pogovorom. Estetsko doživetje ob branju vzbudijo ilustracije Eve Mlinar, ki knjigo s poudarki zelene barve naredijo zares lepo. Knjiga je primerna za otroke in odrasle. Bralcu odpira vpogled v raznorazne življenjske probleme. Zgodba močno pritegne k branju ter je kljub mnogim težavam junakov prijetna in usmerjena v pozitivno razmišljanje.
Ostani z mano, duša moja je ponatis ljubezenskega romana slovenskega pisatelja, pesnika, publicista in scenarista Dušana Šarotarja, ki je prvič izšel leta 2011. Roman, spisan v pisateljevem značilnem melanholičnem in poetičnem slogu, je postavljen na ladjo, ki ob koncu druge svetovne vojne potuje iz Evrope v Kanado. Na njej se srečata Ela in mlad Jud iz Lendave; oba je močno zaznamovana druga svetovna vojna, še posebej množične deportacije premurskih Judov v nemška koncentracijska taborišča. Ljubezenska zgodba pa poteka sočasno še z eno drugo; tokrat gre za tragično usodo judovskega fotografa Juliusa Schönauerja, judovskega fotografa iz Šalovec, ki je bil z ostalimi Judi leta 1944 deportiran v Auschwitz, kjer je v fotografski objektiv ujel grozljiva dejanja v taborišču in bil nato usmrščen.
Ostani z mano, duša moja preko intimne pripovedi o ljudeh, ki skušajo s skupnimi močmi pozabiti na grozote velike vojne, ustvari ganljiv in tragičen portret preganjanih prekmurskih Judov, ki bralca opomni, da se zgodovina ne sme ponoviti.
Roman je postavljen v čas druge svetovne vojne, med nemške vojake na fronti v Ukrajini. Leta 1943 in 1944 so se na območju, kjer je vojna tudi danes, bile hude bitke med nemško armado in armado takratne Sovjetske zveze. V nemski vojski je bilo veliko slovenskih fantov, mobiliziranih pod prisilo. Eden izmed njih, Ludvik Vodušek z okolice Ptuja, je glavni junak pripovedi. Preprosta duša, zavezan zemlji in svoji violini, s katero ustvarja vzdušje na vaških veselicah. Že ob vpoklicu se zaobljubi, da ne bo nikogar ubil, in te svoje zaveze se drži, tudi ko gre za njegovo ali za življenje njegovih soborcev. Ob njem so drugi mobiliziranci, pripadniki raznih evropskih narodnosti, ter Ludvikov rojak, ki vedo ali vsaj slutijo, kako strelja, a so skoraj vsi v svoji notranjosti z njim. Njegovo skrivnost vsak drži zase. Avtor je skrbno proučil, kaj se je dogajalo na bojiščih. Pogovarjal se je tudi z rojaki, ki so na lastni koži izkusili mobilizacijo. Posamezne etape nemške odisejade v Sovjetski zvezi zato natančno navaja, skupaj z najvidnejšimi vojaškimi osebnostmi. Tako v naslovih podpoglavij kot ob koncu, ko naniza celotno kronologijo. Na zadnjih straneh je dodan celo zemljevid področja, na katerem se odvija zgodba. Ob hudih bojih, strahovih vojakov, katerih simbolika je naslov romana, in raznoraznih zločinih, je še posebej pretresljiva vložna zgodba o ženski, pripadnici krščanske verske ločine menonitov, katere člani so prav tako zavezani neubijanju. Med krščanskimi prazniki je v romanu izpostavljena Velika noč in z njo povezan križev pot. Kdo je v romanu resnični Juda Iškarijot, pa naj presodi kar bralec sam.
Pater Branko Cestnik je sicer znan po dveh romanih o krščanski zgodovini Ptuja. S prvim, Sonce Petovione, je bil nominiran za nagrado kresnik. Tudi pričujoči roman že ima svojega predhodnika z naslovom Pogovori z njo iz leta 2022.
Strto srce in napredujoča demenca najljubšega strica Wilburja pripeljejo Jo v London, kjer začasno prevzame vodenje njegove trgovinice. Jo ima ob tem več kot dovolj časa, da obžaluje nesrečno preteklost, ob tem pa opazuje stranke, ki zaidejo v trgovino. Sčasoma se spoprijatelji z Malcolmom, upokojenim davčnim analitikom, ki si želi napisati knjigo, in Ruth, pobeglo duhovnico, ki se nikakor nima namena vrniti v svoje staro življenje. Trojica splete prav posebno prijateljstvo in zdi se, da bodo skupaj uspeli premagati na videz nemogoče prepreke.
Na dan privrejo najglobje zakopani spomini, bralci pa uživamo v prisrčni zgodbi o pomenu prijateljstva – »teh nepotrjenih ljubezenskih zgodb, zaradi katerih je svet lepši. In prav te so ene največjih skrivnosti človeštva.«
Spretno napisan, duhovit in ganljiv roman popestrijo prigode iz življenja nekaterih zgodovinskih osebnosti, ki so pokopane na znamenitem londonskem pokopališču Highgate. Pika na i pa je seveda nežna pripoved o obetu novih začetkov in pristnih odnosov. Morda celo obet ljubezni, ki bo trajala srečno, do konca svojih dni …
Sally Page smo slovenski bralci spoznali v odličnem prvencu Zbiralka zgodb.
Avtobiografsko zasnovan roman, v katerem se sodobna finska pisateljica, rojena leta 1949, s kratkimi fragmentarnimi zapisi ozira v preteklost. Iz časovno razbitih odlomkov se postopoma razgrinja podoba dvajsetletne študentke dramaturgije in igralstva na akademiji v Helsinkih. Protagonistka je tesno vpeta v revolucionarno vrenje na univerzi. Mladi so kritični do obstoječega kapitalizma, a njihov aktivizem je omejen na posedanje po kavarnah, razgrajanje po predavalnicah in na propadle poskuse angažiranih predstav študentskega gledališča. Iz nekritičnega levičarstva, naklonjenega modelu vzhodnoevropskega socializma, se avtorica trideset let pozneje pošteno ponorčuje. Ravno tako se je petdesetletna sposobna s proučujoče razdalje ozirati na takrat tako boleča čustvena izdajstva nezanesljivih in muhastih partnerk, na materino zavračanje njene spolne usmerjenosti in svoje nenehno hrepenenje po odnosu, ki ji bo dajal varno zatočišče. Homoseksualnost je bila na Finskem do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja preganjana kot kaznivo dejanje, zato se je družabno življenje lezbijk in gejev v Helsinkih odvijalo v skrivnih podzemnih barih. V teh obremenjujočih okoliščinah je Pirkko Saisio v iskanju lastne identitete in potrditve izoblikovala pisateljski poklic, s pisanjem je presegla razpoloženja brezvoljnosti in samopomilovanja.
Delo je izšlo leta 2003 in je bilo takrat nagrajeno z nagrado Finlandia za najboljši roman leta. Zanimivo eksperimentalno pisanje, ki ga je dobro prebrati vsaj dvakrat.
Naslov kriminalnega romana me je prepričal v to, da se bo osrednji osebi Grace Evans, gotovo nekaj pripetilo, ko je prispela na odmaknjeno kmetijo sredi Wyominga. Lepo urejena ženska iz New Yorka po mojem mnenju in mnenju krajanov Wyominga nikakor ni spadala v te kraje. Ampak zdi se, da tega ni opazil Calvin, lastnik ranča, kjer si je Grace prek airbnb rezervirala sobo. Njeni svetli lasje, izzivalna izbira oblačil ga nista pustila ravnodušnega. Grace pa so obhajali mešani občutki, saj na ranču ni bilo mobilnega omrežja, zatajil ji je avtomobil in zdi se ji, da je sredi noči slišala krik ženske. Njeno domišljijo burijo tudi vrata brez ključavnice na sobi in pa vedno zaklenjena vrata v klet hiše. Ji lahko kaj stori tudi Charlotte, ki je na smrt zaljubljena v Calvina? Zakaj je Calvin lagal policistu, da pogrešano dekle ni prispelo na njegov ranč, če je v knjigi gostov njeno ime? Gracin dopust se sprevrže v koktajl romantike, spoznavanja krute okoliške divjine in skrivnosti ranča, na katerem biva. Ameriška avtorica Jeneva Rose nam kot posladek na koncu romana postreže s presenetljivim preobratom, ki ga ni mogoče predvideti. Zgodba, ki se nam po dnevih razkriva ločeno skozi oči Grace in Calvina se iz družabnega romana v prvi polovici prelevi v napeto kriminalko v drugem delu. Le deset dni je dovolj, da se življenje popolnoma spremeni…
Roman je psihološki triler, ki nam skrivnosti razkriva vse do zadnje strani. Glavna junakinja Jane je sprehajalka psov, živi v majhnem stanovanju skupaj s cimrom in je na prvi pogled čisto običajna punca. Nihče pa ne pomisli, da to ni njeno pravo ime. Ko spozna vdovca Eddieja, se ji odpre svet bogatašev, draguljev, blišča … A kmalu ugotovi, da ni vse zlato, kar se sveti.
Avtorica s stopnjevanjem napetosti in postopnim razkrivanjem bralca drži do konca, hkrati pa ga pritegneta divji ljubezenski trikotnik in brezbrižnost prebivalcev soseske, ki vse to opazuje, a ne ukrepa.
