skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Bodi drevo!

Slovenska pokrajina nas razvaja s čudovitimi gozdovi in zagotovo se strinjate, da so prav ti ena najimenitnejših stvaritev narave. Pisateljica za otroke Maria Gianferrari je skupaj z ilustratorko Felicito Sala ustvarila nagrajeno poetično slikanico za otroke in odrasle, ki nam za zgled postavlja prav drevesa. Njihova energija nas navdihuje, da se trudimo postati bolj sočutni, ljubeznivi, skrbni, boljši ljudje. Drevesa so tako kot mi družbena bitja. Med njimi poteka izmenjava informacij, delijo si hrano in zavetje, saj so le skupaj močnejša in lažje previharijo viharje.

V dodatku na koncu slikanice so napotki, kako lahko bralci pomagajo pri reševanju dreves, npr. s ponovno uporabo izdelkov, sajenjem domačih sort ali čistilnimi akcijami. Pisateljica prijazno spodbuja k sodelovanju v lokalni skupnosti, kot je denimo obisk v domu upokojencev, pomoč v zavetišču ali prostovoljstvo. Posebej radovedni pa si lahko ogledajo tudi natančen prikaz zgradbe drevesa in raziščejo številne vire, domače in tuje spletne strani, ki jih je avtorica navedla za nadaljnje branje.

Slikanica vsebuje le malo besed, a so te skupaj z ilustracijami toliko bolj dragocene. V nas budijo zavest, da je na svetu dovolj za vse, če bi le znali živeti v skladu s tem, kar nas uči narava …

Poroka iz koristi

Zadnje dni starega leta si lahko popestrimo tudi z lahkotnejšim branjem. Romani priljubljene italijanske pisateljice Felicie Kingsley bodo prava izbira za vse, ki si želijo vznemirljivih, kratkočasnih in z romantiko začinjenih zgodb. Pisateljica navdih za svoje zgodbe črpa pri mojstrici ljubezenskih romanov – Jane Austen. Tudi Poroka iz koristi sledi njenim klasikam.

Glavno besedo imata Jemma, maskerka v ne ravno uspešnem gledališču, in Ashford, dvanajsti vojvoda burlinghamski. Na prvi pogled ne bi mogla biti bolj različna. Zdi se, da se je Jemmi vendarle nasmehnila sreča, saj ji je babica Catriona, ki je bila sama plemkinja, zapustila vse svoje premoženje. Postavila pa je tudi zahteven pogoj. Vnukinja se mora poročiti s plemičem. Na tem mestu je čas, da v zgodbo vstopi Ashford. Nepričakovano se znajde tik pred bankrotom. Grozi mu, da bo izgubil tako bogastvo kot ugled v družbi. Odvetnik obema ponudi rešitev na dlani – poroko iz koristi. Bralci pa se skupaj z glavnima protagonistoma podamo v zabavno, iskrivo, strastno ljubezensko zgodbo.

Odsev

Obsežen in večdimenzionalen roman preko sijajnega srednjeveškega scenarija preide v sodobnejšo zgodbo. Kompleksna, doživljajsko bogata in metafizično globoko razraščajoča se subtilnost jezika bralcu nudi vrhunski užitek. Rdeča nit romana je ideja ljubezni, ki se oplaja skozi zgodovinsko, mitološko, alkimistično, trubadursko dojemanje in se s problematičnim hotenjem ter poskusih popolnosti, nesmrtnosti, absolutnosti, vedno neizogibno sprevrže v tragični konec.

Odsev poraja mnoga razmišljanja, odpira eksistencialna in psihoanalitična vprašanja o človekovi enkratnosti in identiteti, psihološki ujetosti v lastno telo in odnosih ter vplivih med dvojino in dvojnostjo. Leona in Marija sta izjemno povezani zrcalni dvojčici, posledično močneje izpostavljeni globokim težnjam ali po totalnem zlitju in transformaciji s sorodno dušo v novo enost ali popolnoma samotni izolaciji v samozadostnosti; pojavlja se ključni simbolizem ogledala. V usodno spontanem srečanju dveh najstnikov in intimnem razcvetu njunih duš dobimo občutek, da ju je možnost skrajne ljubezni našla za žrtvi.

Pri Filipu II. Francoskem opisuje zgodbo vraževerja in željo po večno deviški zaročenki. Celoten roman odseva epsko prepletenost dogodkov in neljubih posledic kljub medsebojni časovni oddaljenosti ter briše razlike med resničnostjo in fikcijo, saj je “ljubezen moškega in ženske, ki se srečata ob istem prepadu časa, vselej novo travmatično soočenje z idejo univerzalne ljubezni.”

 

 

Zgolj detajl : roman

Kratki roman Zgolj detajl palestinske pisateljice Adanie Shibli je razdeljen na dva dela. V prvem delu, ki temelji na resnični zgodbi in se dogaja leta 1949, spremljamo vsakdan izraelskega častnika. Njegovi vojaki, ki izvajajo rutinske patrulje, nekega dne ubijejo skupino Palestincev, na katero naletijo v puščavi. Prizanesejo le dekletu, ki jo odpeljejo s seboj v taborišče. Kar se morda sprva zdi kot njena rešitev, se že kmalu izkaže za pogubo, saj jo vojaki skupinsko posilijo in umorijo. V zgodovino se incident – ki je le eden v nizu mnogih – zapiše zgolj kot droben detajl. V drugem delu mlada ženska iz Ramale naleti na informacijo o omenjenem dogodku, njeno pozornost pa pritegne zato, ker se je zločin zgodil natanko petindvajset let pred njenim rojstvom. Ker so poročila o incidentu skopa, se odloči, da bo skušala odkriti resnico o takratnem dogajanju. V vlogi raziskovalke se odpravi na tvegano pot, na kateri obiskuje muzeje in arhive, v upanju, da bo našla dokaz o obstoju dekleta in njeni kruti usodi, ob tem pa pravzaprav razkriva odsotnost oziroma izbris Palestincev in njihove zgodovine.

Ljudje, predmeti, pokrajina so v romanu natančno opisani, kar ustvarja občutek, da dogajanje, ki je vseskozi prežeto s tesnobo, spremljamo skozi oko filmske kamere. Čeprav se prvi in drugi del zelo razlikujeta, drug drugega nekako zrcalita in sicer z nizanjem detajlov in ponovitvami. V prvem delu tako skozi ponovitve detajlnih opisov čisto vsakdanjih opravil, kot sta umivanje in britje, ki dobita že kar značaj rituala, spoznamo izraelskega častnika in njegovo fobijo pred mrčesom. Nekateri detajli, kot na primer različni predmeti, pasji lajež, vonj po bencinu, dobijo (pravi) pomen šele ob svoji ponovitvi. Tudi usodo protagonistke drugega dela romana lahko razumemo kot ponovitev in kot le še en detajl, ki bo se bo v zgodovino zapisal zgolj kot bežna omemba ali opomba – če sploh. Roman Zgolj detajl je bil leta 2021 nominiran za nagrado booker, pozornost pa je zbudil zlasti leta 2023, ko je avtorica zanj prejela nagrado LiBeraturpreis, ki naj bi ji jo podelili na Frankfurtskem knjižnem sejmu, vendar je bila podelitev odpovedana. V slovenščini lahko poleg omenjenega dela beremo tudi avtoričin roman Dotik.

Akiles

Mirt Komel (1980) na domači literarni sceni nikakor ni novinec, prav nasprotno. Je pomemben glas sodobne slovenske literature, ki se spretno odziva na aktualne družbene izzive. Leta 2010 je doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na temo Filozofski vidiki razmerja med diskurzom in nasiljem. Poleg objave mnogih strokovnih in znanstvenih člankov je do sedaj izdal tudi štiri leposlovna dela, med katerimi je Akiles njegovo zadnje. Družbo mu delajo še roman Pianistov dotik (2015) ter kriminalna romana Medsočje (2018) in Detektiv Dante (2021), vsi naslovi izdani pri založbi Goga. Roman Medsočje je bil nominiran za literarno nagrado Kresnik.

V njegovem četrtem romanu lahko spremljamo tri na videz precej nasprotujoče si protagoniste na dan velike “Vstaje” v “Ljublablani”, prestolnici “Respublike Zlovenije”. Najprej se spoznamo z Leom, samooklicanim anarhistom, študentom filozofije, ki študiju ne namenja več pretirane pozornosti. Namesto tega se raje ukvarja z delom na “RadiuAktiv” in aktivizmom. Naš nesojeni Ahil v svojem boju proti “ablasti” doživi mnogo udarcev, tako fizične kot psihične narave. Najbolj boleči pa vsekakor prihajajo s strani njegove ljubljene izbranke Dee, ki mu ljubezni ni zmožna vračati. Dea, študentka “duhoslovja” na “Fakulteti za umetelnost in humoristiko”, je še precej neodločena glede svojega življenjskega poslanstva. Sicer se občasno pridružuje aktivistični navdušenosti svojega fanta, iskreno pa jo vstajništvo zanima le na površinskem nivoju, zavoljo družbenega ugleda. Precej prepričana je edino v gorečnost, ki jo čuti do pasivnega profesorja, našega tretjega protagonista. Zanj se spušča, nepremišljene situacije, da bi ujela tistih nekaj intimnejših trenutkov, ki presegajo odnos med študentko in njenim profesorjem. Celotno dogajanje se počasi stopnjuje in zgoščuje, dokler nekaj ne poči na opevanem vstajniškem dogodku pred zloglasnim “parliamentom”. Junaki se, na videz po spletu naključij, a vendarle usode, znajdejo ob istem času na istem mestu. Le kako se bo odvila zgodba tega napetega ljubezenskega trikotnika, vpetega v še bolj napeto družbeno dogajanje, kjer resnično gre za vse ali nič?

Zgodba romana se odvije v štiriindvajsetih urah, v mestu, ki si deli nemalo podobnosti z našo prestolnico. Namesto skrivanja korelacij med vrsticami avtor pred nas postavlja ogledalo ter nas neposredno sooča s kruto resnico prostora in časa, v katerem bivamo. Z izborom svojih likov pa Komel opozarja na razlikovanje v stališčih, ki jih na podlagi kaotičnosti družbenega dogajanja zavzemamo. Protagonisti so si med seboj sicer različni, a vendar vsi trije po malem bivajo v vsakem izmed nas.

Pri branju romana sem se sama izredno zabavala, na mnogih delih iskreno nasmejala, predvsem pa sem v njem odkrila kar nekaj iztočnic za poglobljeni razmislek. V romanu boste uživali, če vas zanimajo filozofsko naravnana dela z gostim besediščem, ki obravnavajo družbeno problematiko in se ne bojijo pošaliti na račun oseb na vodstvenih položajih.

Pasji park

Pasji park, Helsinki, leta 2016. Na klop k Olenki prisede Darja. Skupaj opazujeta družino z dvema otrokoma in psom, kako se brezskrbno sprehajajo po parku. To sta njuna otroka, ki ju zdaj vzgajajo tuji ljudje. Temačna preteklost Olenko potegne v vrtinec spominov, žalovanja in spletk. Avtorica nas popelje desetletje nazaj, v politično razburkan čas, ko je cvetela industrija nadomestnega materinstva in darovanja jajčnih celic. Dekleta iz revnejših družin na Vzhodu Evrope so nujno potrebovala vir zaslužka, da bi preživljala sebe in svoje družine. Posebne agencije so takšna dekleta vzele pod svoje okrilje in jih zastopala pri bogatih družinah, ki so si želele otroka. Stranke so imele mnoge zahteve pri “naložbi”. Dekleta so morala biti lepa, zdrava in inteligentna, zato so njihove življenjepise pogosto nekoliko priredili. Olenka, ki je po propadlem poskusu manekenske kariere uspešno darovala jajčne celice, kmalu napreduje v koordinatorko pri eni od agencij. Ko spozna nesramno bogata zakonca Kravets, jima za darovalko predlaga Darjo Sokolov.

Sofi Oksanen prepričljivo prikaže razkol med vzhodno in zahodno družbo ter razmere, v kakršnih so se znašle mnoge ukrajinske družine na začetku drugega tisočletja. Njihova življenja so zaznamovali zatekanje k prodaji kompota, delo v rudnikih ter pregoni. Za pravo ceno ali zaradi groženj so bili pripravljeni sodelovati v političnih spletkah in izdajati informacije. Roman s prvinami političnega trilerja ves čas kliče po pozornosti bralca ter mu hkrati niza mnoge preobrate v fabuli. Čeprav Pasji park obravnava različne teme od revščine in družinskih odnosov pa vse do ljubezni, materinstva, zlorabe žensk in smrti, pri tem ne ostane na površini. Zareže globoko in, kot je značilno za vrhunske literarne poslastice, bistvo skriva v neizrečenem.

Pasji park avtorice in dramatičarke finsko-estonskih korenin je v izvirniku izšel leta 2019. V slovenski jezik so prevedeni še njeni romani Očiščenje, Ko golobice izginejo in Stalinove krave. Za svoja dela je avtorica prejela mnoge literarne nagrade, med drugim tudi nagrado Nordijskega sveta za književnost.

Nizozemska hiša

Roman Nizozemska hiša je delo pisateljice Ann Patchett, ki ga je v slovenščino prevedla Katja Mrak. Je  izjemno delo sodobne literature, ki mojstrsko prepleta temo družinskih vezi, izgube in želje po odpuščanju. V njem spoznamo pripovedovalca Dannyja in Maeve, brata in sestro, ki nas popeljeta v sago družine Conroy. Njun oče Cyril obogati z nepremičninskim imperijem in kot presenečenje za njuno mamo Elno kupi razkošno hišo. Ta dogodek ima posledice za vse v družini in začne se pet desetletij dolga zgodba. Danny in Maeve tako odraščata v razkošni hiši zunaj Filadelfije, imenovani Nizozemska hiša, ki jo je postavila družina VanHoebeek. Hiša je sama po sebi skorajda literarni lik, saj se kaže kot simbol družinskega bogastva, spominov in bolečih skrivnosti. Ko družino zapusti mama Elna, ki se odloči, da gre pomagat revnim v Indijo, se oče ponovno poroči z distancirano in preračunljivo Andreo. Takrat se začne življenje Dannyja in Maeve spreminjati. Ljubezen brata in sestre je temelj zgodbe, hkrati pa simbol neizrečene težave – nezmožnosti preseganja preteklosti. Zelo lepo je opisana njuna čustvena dinamika, ki nas pelje skozi izkušnjo izgube staršev in poznejšim izgnanstvom iz hiše. Skozi vsa leta pa trdno vztrajata v svoji povezanosti, saj ugotovita, da se lahko zaneseta le drug na drugega.

Liki in stil pisanja so tako všečni, da se bralec zlahka popolnoma navduši nad tem, kam pelje ta zgodba. Pisava je bogata in slog eleganten. Dialogi so naravni, opisi hiše in njenih prostorov pa osupljivo živi. Ta roman je za vse ljubitelje literarnih zgodb, ki raziskujejo globoko človeško dušo. Ann Patchett z njim utrjuje svoj sloves ene najpomembnejših sodobnih pripovednic, ki zna iz vsakdanjega izluščiti univerzalno in brezčasno. Knjiga Nizozemska hiša bo v bralcu ostala še dolgo po tem, ko bo zaprl zadnjo stran – kot duhovi preteklosti, ki nas nikoli zares ne zapustijo.

Četrto krilo

Violet Sorrengail kot tretjerojenka generalinje in pisarja ni računala na vojaško kariero jahača zmaja kot njena nadarjena brat in sestra, temveč se je vse življenje pripravljala, da se kot oče poda v kvadrant pisarjev in nato v arhive. Prisiljena vstopiti v kvadrant jahačev – če sploh premaga oziroma preživi vstopni preizkus – se mora spopasti ne le z ovirami lastnega nadpovprečno krhkega telesa, temveč tudi z nenehnimi grožnjami poškodb in smrti.

Na vojaški akademiji je smrt nekaj vsakdanjega – na oglasni deski seznam preminulih posodabljajo dobesedno vsak dan, saj so nevarni tako treningi na terenu kot treningi bojevanja med kadeti. Med slednjimi so tudi otroci usmrčenih upornikov; nedostopen in skrivnosten, a izjemen jahač Xaden je celo vodja četrtega krila in Violet, katere mati je odgovorna za smrt njegovega uporniškega očeta, odkrito želi smrt. Vse usposabljanje sicer vodi do obreda povezovanja in kasneje urjenja z zmaji, ki jih je vedno manj od kandidatov – to le še dodatno spodbudi sovražnost med njimi, pa tudi sami zmaji niso ravno najbolj prijazna bitja. Povezati se z zmajem jahaču pomeni vse – deliti z njim misli, preko njega usvojiti uporabo magije, morda celo razviti svojo edinstveno sposobnost in nenazadnje tudi umreti, če umre zmaj. Spopadi na mejah so vedno pogostejši, žrtve vedno večje, državne skrivnosti vse bolj sumljive … Violet mora nenehno varovati svoj hrbet in pravilno ločiti sovražnike od prijateljev.

Ameriška pisateljica Rebecca Yarros je verjetno najbolj znana prav po Četrtem krilu, ki je prvi del serije Empirjan. Ta napeta vojaška, fantazijska in malce tudi ljubezenska serija je hitro postala senzacija na družbenem omrežju TikTok in osvojila ljubitelje fantastične književnosti, denimo serij Stekleni prestol in Dvor trnja in vrtnic.

Umori v Jazbečevem dolu

Jazbečev dol je mirna angleška vasica, kjer “vsi poznajo vse in vsakogar”. Ko umre starejša gospa Emily Simpson, se sprva zdi, da je smrt naravna. Vendar njena soseda in prijateljica gospodična Bellringer vztraja, da je umorjena. Odprejo preiskavo, na terenu umor raziskuje višji inšpektor Tom Barnaby, preudaren in izkušen policist, z mladim narednikom Gavinom Troyjem. Izkaže se, da je bila pokojnica zastrupljena in, ker je to kriminalni roman, vse kaže, da ima vsak vaščan kakšno skrivnost, ki je ne želi deliti s preostalimi. Idilična vasica je torej spokojna le na prvi pogled.

Avtorica Caroline Graham ima v slovenščino prevedeno le to knjigo, serijo s kriminalistom Tomom Barnabyjem pa slovensko občinstvo pozna predvsem po uspešni ekranizaciji serije Umori na podeželju (Midsomer Murders).

Quidditch skozi stoletja

Če ste se kdaj spraševali, od kod izvira zlati zviz, kako so nastali štamfi ali zakaj imajo Wigtownski vandrovci na svojih oblačilih mesarico, potem vzemite v roke knjigo Quidditch skozi stoletja.

Večna uspešnica v čarovniškem svetu in ena najbolj priljubljenih knjig v šolski knjižnici Bradavičarke vsebuje vse, kar boste kdaj morali vedeti o zgodovini, pravilih (in kršenju pravil) plemenitega športa. Vodnik cenjenega pisca o quidditchu Kennilworthyja Whispa, poln fascinantnih dejstev, prikazuje zgodovino igre od njenih zgodnjih začetkov v srednjeveških meglicah na barju Queerditch do sodobnega športa, ki ga obožujejo številne čarovniške in bunkeljske družine po vsem svetu. Quidditch skozi stoletja je bistveni spremljevalec serije o Harryju Potterju, smešne, z dejstvi polne domišljijske zgodovine resno tekmovalnega čarovniškega športa. Knjigo je v svojem prvem letniku prebiral tudi Harry Potter, s knjigo pa se vsakodnevno srečujejo tudi mlade čarovnice in čarovniki na Bradavičarki. Čarovnija in čudeži sta prisotna v enaki meri tako za novince v čarovniškem svetu kot za uveljavljene oboževalce Harryja Potterja.

Knjiga Quidditch skozi stoletja je v izvirniku izšla v pomoč mednarodni dobrodelni organizaciji za otroke Lumos, ki jo je leta 2005 ustanovila J. K. Rowling.