Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Vse nevarne stvari

Ko zaspimo, zmotno mislimo, da zadrema tudi svet. Pričakujemo, da bo enak, ko se bomo zjutraj zbudili. Nedotaknjen. Nespremenjen. A noč, odeta v svoj temni plašč, rodi skrivnosti. Čisto vsi jih imamo – le da so skrivnosti nekaterih lahko resnično strašne, takšne, ki se oglašajo iz temine duše. So lahko nekaj, kar nas v življenju vodi, zaznamuje in opredeljuje.

Isabelli Drake je življenjski obstoj že kot otroku izoblikovala motnja spanja – mesečnost, ko njen um v stanju globokega spanca ni nadzoroval njenega telesa in tako vase vsrkal prenekatere skrivnosti iz močvirja. Ko njen sin Mason izgine iz zibelke in ko ga mrzlično išče, se v njeno podzavest naseli stari znanec – vonj po močvirju, ogabni vonj blata – vonj po smrti. A vanjo trči tudi nov znanec – nespečnost. Znajde se v blodnjavih trenutkih intenzivne, globoke, a zbegane nezavednosti. V stanju polzavednih sanj se rokuje z neprijetnimi spomini iz otroštva, nerazložljivimi občutki krivde, popačenimi resnicami – dvomiti začne v vse, tudi vase. Postaja lupina nečesa, le droben korak stran od norosti. Niti ne človek – nočna žival. Nenehno najedanje v možganih, ki jo izziva, da se spomni, ji ne pusti živeti naprej – sili jo, da iz izmaličene podzavesti razreši enigmo, izlušči resnico in reši svojega otroka.

Smola

Življenje na krasnem, malem in samotnem otoku Glava bi lahko bilo prekrasno in idilično. Tam prebiva samo družina Horder, bolj kot ne povsem samooskrbna: oče Jens, mama Maria in hčerkica Liv. Imajo delavnico, vrt, njivo, gozd, živali. Sčasoma postajajo vse bolj samotarski. Okoli hiše se nabira vse več stvari, ki ničemur ne služijo. Jens je bolestno navezan nanje. Grozljivo popačen postaja tudi njegov pogled na svet in druge ljudi. Ko se k njim po letih odsotnosti vrne Jensova mati, postaja vse še huje. Liv odrašča in čuti, da pri njih ni vse prav. Kljub zagotovilom očeta, da se imajo radi in da držijo skupaj, Liv ve, da se bo nekaj moralo zgoditi in pretrgati njihov groteskni vsakdan.

Smola je mešanica kriminalke, srhljivke in psihološkega trilerja. Obenem je tudi tenkočuten roman o posebni vrsti družinske ljubezni in pripadnosti, pa tudi osamljenosti, odtujenosti in izkrivljenem pogledu na svet. Pisateljica prepriča s poglabljanjem v vzroke psihičnih motenj in srhljivih dejanj v družini. To stori tako dobro, da vseskozi držimo pesti za prav vsakega od njih.

Ane Riel (1971) živi v bližini Kopenhagna z  možem, popularnim jazz glasbenikom Alexom Rielom. Študirala je umetnostno zgodovino in njena prva knjiga je govorila prav o tem – o umetnosti. Potem je pisala za otroke, knjige pa je ilustrirala njena mama. Leta 2014 je napisala prvi roman za odrasle – kriminalka Smola je bila takoj sprejeta med bralci in s strani kritikov tudi nagrajena.

Prestopki

Cushla je mlada samska ženska, katoličanka, učiteljica na katoliški šoli v majhnem mestu v bližini Belfasta. Njeno življenje se razteza med mamo alkoholičarko, za katero mora skrbeti, poučevanjem in večernim delom v družinskem baru. Tam sreča Michaela, protestantskega odvetnika in življenje zanjo se spremeni. Michael jo namreč povabi, da njega in njegove prijatelje poučuje irščino. Dnevi minevajo v hrepenenju po srečanjih z njim, hkrati pa celotna skupnost živi v obdobju Težav, obdobju akcij IRE, nasilja, sovraštva, krvavih obračunov, umorov, bombnih napadov, požigov. Družba izrazitih političnih in verskih razlik in s tem povezanih dogajanj je zaznamovana tudi s patriarhalnimi odnosi. Cushla si skuša med lojalnostjo do skupnosti, skrbjo za družino in svojimi čustvi izboriti ljubezen in svobodo. Pogoji za dramo so izpolnjeni.

V romanu se družbeno, osebno in politično premeša v nevarno sestavino. Ko sledimo življenju Cushle, spoznavamo ustroj družbe in politične okoliščine, ki Severno Irsko predstavijo v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. V političnih in verskih sporih ne nastradajo samo vojaki, temveč tudi povsem navadni ljudje, ki bi si le želeli živeti v miru. Ki bi želeli imeti svobodo izbire. Tudi v ljubezni. Sicer zaradi nasilnih obračunavanj po svetu dobimo življenjske zgodbe z veliko začetnico, a cena, ki jo za to plačujejo ljudje, je enostavno prevelika, pravzaprav nedopustna.

Prestopki so prvenec Louise Kennedy. Zanj je prejela britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in irsko nagrado za najboljšo knjigo leta. Roman je bil nominiran za najboljši prvenec po izboru knjigarn Waterstones in za žensko nagrado za leposlovje. Louise Kennedy velja za eno najprodornejših sodobnih irskih pisateljic.  Izdala je zbirko kratkih zgodb, potem pa se je zgodil veliki predor med pisatelje s Prestopki, romanom, navdahnjenim z resničnimi zgodbami iz njenega življenja (v like je vnesla  značilnosti ljudi, ki jih je srečevala pri svojem delu chefinje; njen dedek je imel blizu Belfasta lokal, ki je bil dvakrat tarča bombnega napada). Prestopki so roman, vreden branja tako zaradi tematike kot svežega sloga pisanja, polnega zaznav občutij, vonjav, barv in drugih malenkosti, ki jih v življenju spregledamo, tu pa nas vodijo k dojemanju in razumevanju zgodbe.

 

Zgodba o duhu

V romanu se avtorica poglobi v psiho glasbenice Anne, ženske v petdesetih, ki se je iz rodne Francije približno pri 30-ih preselila na Dunaj, kjer živi z možem Thomasom, otrok nimata. Spoznamo jo kot učiteljico klavirja, ki si vzame prosto leto, v katerem naj bi napisala učbenik za poučevanje klavirja. Podarjeni čas v njej sproži soočenje s samo sabo in s praznino zakonskega razmerja. Pogosto se vrača v preteklost, v njej se ponovno prebuja potlačen občutek tujosti, v sebi opaža umetniško izgorelost in telesne spremembe. Prepričana je, da jo mož vara. Tako zelo, da v stanovanju čuti prisotnost tretje osebe, ta se pojavlja najprej v slušnih, nato tudi v bežnih vidnih zaznavah, Anne v sebi ustvarja moževo vzporedno življenje s številnimi vedno bolj izostrenimi detajli. Od doma začne bežati na dolge sprehode po mestu in okolici. Iz razmišljanj in doživljanj na sprehodih z Anne bralci po drobcih lahko sestavimo zgodbo njenega osebnega in zakonskega življenja. V enem od intervjujev je avtorica povedala, da pogosto piše zato, da bi bolje dojela nekaj, česar še sama popolnoma ne razume. Tudi njena pričujoča pripoved poteka na meji razumljivega in dojemljivega, nastaja skozi filter doživljanja osrednje literarne osebe, merilo resničnosti je Anne, ki jo bralec spremlja pri pogrezanju v lastno obsedenost, nemoči za soočenje z možem (ali pri zavestni odločitvi, da pušča stvari takšne, kot so), pred nami Anne nenehno prehaja iz zanesljivega v nezanesljivi literarni subjekt. Roman, v katerem ni toliko pomembno, kaj se je zares zgodilo, pač pa dogajanje v človeku, pogosto še bolj prepričljivo, doživeto in usodno od resničnosti same. Roman je edino delo Laure Freudenthalter, prevedeno v slovenščino, zanj je avtorica leta 2019 prejela Literarno nagrado Evropske unije.

Frankenstein

Frankenstein je najpomembnejše delo britanske pisateljice Mary Wollstonecraft Shelley (1797-1851), ki ga je začela pisati že pri 18. letih med potovanjem po Evropi. Roman je že ob izidu postal velika uspešnica in eno od temeljnih del gotske in znanstveno fantastične književnosti, hkrati pa je ustvaril poleg Stokerjeve Drakule in Lovecraftovega Cthulhuja eno od najbolj ikoničnih pošasti, ki je postala pomemben tudi sodobne popkulture. Po romanu je bilo posnetih že več kot petdeset filmov, najbolj znan pa je iz leta 1931 v režiji Jamesa Whala, kjer je pošast odigral Boris Karloff. Roman, sestavljen iz dnevniških zapisov, pripoveduje zgodbo o ambicioznem znanstveniku Viktorju Frankensteinu, ki je obseden s premikanjem meja v sodobno znanosti in s tveganim eksperimentom ustvari grozljivega stvora, ki začne nasilno ustrahovati vse okoli sebe. Shellyjin roman ne predstavlja zgolj napetega branja, ampak tudi poučen vpogled v človekovo večno fascinacijo z igranjem Boga.

Sence nad Črno goro

Dinamično in drzno napisano zgodbo se prebere na dušek in da občutek v lastni domišljiji pravkar pogledanega akcijskega trilerja. Glavna junakinja je tokrat malo manj zabavna, a toliko bolj neustrašna Blanka Lombardi. Slovenska vojakinja, izurjena na bojiščih Bližnjega vzhoda, v skrivnih podzemljih mednarodnega kriminala, mojstrica borilnih veščin … Iz brezskrbnega dopustniškega uživanja jo splet okoliščin nagonsko potegne v brezkompromisno akcijo, kjer lahko izživi svoje strasti, od ljubezenskih do neizmerno bolj resnih in življenjsko odločilnih. Privlačna demonstracija psihofizičnih sposobnosti in premišljene taktike.

Vrzel

Delo je problemski roman, katerega temeljni kamen je močan konflikt med starši in sinom edincem Damirjem. Pripoved je razdeljena na dva dela. V prvem delu (z naslovom Vrzel) spoznamo starša med bivanjem na počitnicah v Grčiji, kamor se odpravita iz Beograda, da bi nekoliko zacelila svoje starševske in osebne rane. V drugem delu romana (z naslovom Jaz) pa skozi Damirjevo prvoosebno pripoved vstopimo v izsek iz  študentskega sveta v Kragujevcu v 90. letih 20. stoletja. Damir pa ne pripoveduje direktno o sebi, pač pa nam po drobcih predstavlja svojega novega znanca/prijatelja Davida, ki ga hkrati privlači in odbija. Bralec si celotno sliko o Damirju ustvarja iz njegovih pripovedi o lastnem življenju, iz reakcij na Davidovo ravnanje in zgodbe in iz Damirovih utrinkov iz študentskega življenja, vse do zaključka, kjer se Damirova verzija “poveže” z zgodbo njegovih staršev. Pri tem mora bralec krmariti med dvema potencialno nezanesljivima pripovedovalcema (Damirom in Davidom), pogosto je pripoved pripeljana tudi do meje nadčutnega in posebnih zaznav sveta (za občutljivejše bralce tudi do meje znosnega). K zanimivosti romana nedvomno veliko prispeva zelo karizmatični in poseben anti-junak David.

Temeljni družinski konflikt avtor razkriva postopoma, potovanje v Grčijo, kjer naj bi se starša oddaljila od beograjskih problemov, lastnih travm in notranjih konfliktov, se obrne v svoje nasprotje: ob druženju z drugim nenavadnim parom dopustnikov starševske rane ponovno zakrvavijo, medosebni odnosi se zaostrijo, na dan prihajajo boleča spoznanja in primerjave. Protagonist Damir je na eni strani predstavnik svoje študentske generacije (brezciljnost, nihanje med tujino in domovino …), po drugi pa ima svojo zelo individualno zgodbo.

Branje, ki poleg osnovnega vprašanja, kako se lahko starš odpove lastnemu otroku, odpira številne spremljevalne teme: medgeneracijski prepad, meje starševske ljubezni, vpliv družbenih razmer na družinsko življenje, občutki starševske krivde, medsebojno obsojanje staršev, zakonsko življenje, utesnjenost izvornega okolja, soočanje s smrtjo, iskanje lastne identitete in osebnega ravnotežja … Avtor problematizira vsako medosebno razmerje, raziskuje vrzeli v medčloveških odnosih, tisto razliko med zunanjim delovanjem in intimno resnico posameznika,  ubeseduje vrzeli med navidezno zunanjo funkcionalnostjo in intimnim ravnovesjem posameznika, išče razliko med sliko, ki jo človek ustvarja sam o sebi in dejansko resnico posameznika.

Knjiga, kjer osnovni konflikt neke beograjske družine v določenem času žal še vedno preveč zlahka premaknemo v času in prostoru in dobimo isti rezultat: vrzel, ki ostaja nepremostljiva.

Roman Vrzel je v slovenščini izšel leta 2021, kmalu bo izšel drugi v slovenščino preveden avtorjev roman z naslovom Izbranci (Uzvišenost, prevajalec Vasja Bratina, založba Sodobnost International). Za roman Vrzel je avtor prejel Evropsko nagrado za književnost.

Doktor Jekyll in gospod Hyde : izbrane povesti in novele

Robert Louis Stevenson (1850-1894) je širšemu bralstvu najbolj poznan po svojih pustolovskih romanih kot sta Otok zakladov in Ugrabljeni, za časa svojega življenja pa je spisal tudi ogromno kratkih zgodb in novel. Med slednjimi je najbolj poznana novela Doktor Jekyll in gospod Hyde (1886), ki velja za eno od temeljnih del gotske literature, zgodba pa se ponaša tudi z za tiste čase provokativnimi psihoanalitičnimi idejami o dvojnosti človekove nravi, ki se deli na dobro / civilizirano in slabo / zverinsko. Dogajanje novele je postavljeno v London, kjer cinični odvetnik Utterson raziskuje ozadje nenavadnega prijateljstva med idealističnim zdravnikom Henryjem Jekyllom in skrivnostnim Edwardom Hydom, pri tem pa se zaplete v mrežo nasilnih incidentov, umorov in zlovešče alkimije.

Pričujočo zbirko sestavljajo še povesti:

  • Vrata milostljivega gospoda de Maletroita (deček med Stoletno vojno na sovražnikovem ozemlju naleti na nenavadno družinsko hišo),
  • Prenočišče (znameniti francoski pesnik Francois Villon se zaplete v umor prijatelja, ki se zgodi neke zimske noči leta 1456),
  • Markheim (londonsko starinarnico obsedajo duhovi)
  • Duh iz steklenici (Havajčan se dokoplje do steklenice z duhom, ki mu lahko izpolni vsako željo, vendar s tragičnimi posledicami)
  • Faleška obala (dogovorjeni zakon med škotskim trgovcem in domačinko iz otoka Falesa ogrozijo nenavadni otoški običaji)

 

Sin

Kralj skandinavskega noira Jo Nesbo (1960) se z romanom Sin odmika od serije kriminalk, v katerih nastopa policijski inšpektor Harry Hole in postreže s popolnoma samostojno zgodbo o maščevanju in odrešitvi. Osrednji lik romana je Sinko Lofthus, heroinski odvisnik in zapornik, ki je izredno priljubljen med sojetniki, saj jih s pogovori odvezuje njihovih grehov, hkrati pa jim redno dostavlja nove zaloge droge. Preganja ga tudi spomin na temačno preteklost, zaznamovano s smrtjo očeta, ki je po tem, ko je bil spoznan za pokvarjenega policista, storil samomor. A ko Sinko med izpovedjo enega od zapornikov ugotovi, da je oče s svojo v grob odnesel tudi temačno skrivnost, se odloči za drzen pobeg iz zapora, kar pa ga pahne v blodnjak korupcije in nasilja, v katerem se znajdejo vsi okoli njega: zaporniško osebje, odvetniki, policija in celo duhovnik.

Stanovanje v Rimu

Stanovanje v Rimu je zgodba o ženski, ki se znajde na življenjskem razpotju. Bethin sindrom praznega gnezda se ni izšel po njenih načrtih. Medtem ko je šla hči edinka študirat na kolidž, je sama razmišljala o novem poglavju v svojem življenju z možem Joelom. Vendar pa je njegov pogled na življenje povsem drugačen od njenega, saj razmišlja o ločitvi in za nedoločen čas službeno odide v Pariz. Beth, ki išče pot iz svojega obupa, končno prisluhne sodelavki Helen, ki ji svetuje, naj ne čaka doma, ampak se odpravi na potovanje v tujino. Ko po ponovnem razočaranju naključno naleti na oglas za trimesečni najem stanovanja v Rimu, se odloči. Lastnica stanovanja Ronnie in njena prijateljica Marina, ženski v svojih sedemdesetih, pa naredita več, kot le oddata stanovanje Beth. Vsak dan ji dajeta nove naloge in ne traja dolgo, da Beth kljub začetnemu odporu začne polno živeti. Potem, ko je bila večino življenja vestna žena in skrbna mati, ki ji je bilo več do sreče vseh ostalih in je svoje želje popolnoma zatrla, ima zdaj priložnost znova odkriti žensko v sebi. Nauči se izžarevati vitalnost in veselje zaradi spremenjenega pogleda na življenje. V veliko pomoč sta ji s svojimi izkušnjami in neposrednostjo Ronnie, ki se pri svojih letih še vedno veselo vozi z vespo po Rimu, in Marina, ki svojo palico prikazuje kot modni dodatek, namesto da bi z njo kazala podobo gibalno ovirane osebe.
Roman je bogat s temami, ki spodbujajo razmišljanje, pronicljivimi biseri modrosti ter živimi opisi »večnega mesta« in njegovih zanimivosti. Opominja nas, da nismo nikoli prestari, da bi se podali na novo pustolovščino, da včasih za ogled novega mesta niso najboljše dejanske turistične točke in da bomo občasno morda morali malo pretresti svoje življenje. Zgodba govori o ponovnem odkrivanju samega sebe in ponovnem iskanju veselja do življenja, ko nas le-to preseneti in se moramo odločiti, kaj bomo storili z zlomljenimi koščki svojega življenja, za katerega smo mislili, da ga poznamo.