Smrt deklice z vžigalicami

Eden od najbolj priljubljenih hrvaških pisatelj Zoran Ferić bralca z romanom Smrt deklice z vžigalicami bralca odpelje na navidez idilični jadranski otok, kjer se med turistične znamenitosti štejejo ostanki nekdanjih vojaških zaporov in taborišč za politične zapornike. Tja prispe cinični in nevrotični patolog, ki se sprva udeleži pogreba prijateljeve hčerke, vendar se po naključju skupaj s svojimi policijskimi kolegi zaplete v preiskavo umora transseksualne prostitutke iz lokalnega bordela. Tekom iskanja morilca začne patolog razkrivati temačne skrivnosti prebivalcev otoka, pred bralčevimi očmi pa se sestavlja jadranska različica kultne nadaljevanke Twin Peaks, ki vključuje elemente številnih žanrov; kriminalke, psihološkega trilerja, okultne grozljivke, absurdne groteske in črne komedije.

Tik pred koncem sveta

Bolj ali manj še ena v seriji tako imenovanih skandinavskih komedij zmešnjav, ki popeljejo bralca predvsem v kaotičen splet skrajno nenavadnih okoliščin, ki smo jih na primer že vajeni iz del Arta Paasilinna. Ob branju lahko dobimo občutek, kot bi se pisatelj namerno trudil izmisliti vedno bolj neprekosljivo nore okoliščine, v katerih se znajdejo “naključno” zbrani flegmatični karakterji, ki jih skupna usoda vodi vedno novim dogodivščinam naproti. Kljub temu bralcu roman ponudi kakšno pametno življenjsko modrost in predvsem spodbuja k bolj sproščenemu pristopu do vsega skupaj, še posebno v tem modernem svetu družbenih in socialnih medijev, kjer v resnici ni nič tako, kot se zdi. Življenje je konec koncev treba živeti vsak dan, kot da bo jutri konec sveta.

Maček, ki je učil zen

Britanski pisatelj in ilustrator James Norbury je postal mednarodno prepoznaven s knjigo Veliki panda in majceni zmaj in tudi v  najnovejši knjigi imajo glavno besedo živali ter zenovske modrosti.

Zgodba se začne daleč od tod, v mestu, ki leži na bregovih velike reke in daje bivališče več tisoč ljudem. V njem živi tudi maček. Že mnogo let išče modrost, a je še kar ni našel. Prijateljica podgana ga napoti v osrčje javorjevih gozdov, kjer bo pod starim borom zagotovo dosegel popoln mir in razumevanje. Maček na poti sreča še druge živali. Vsaka ima svojo zgodbo in sporočilo.

Norbury je v pripoved, ki prikazuje posameznikovo potovanje in težave na duhovni poti, spretno vpletel nekaj tradicionalnih zenovskih zgodb. Dodal pa je tudi nekaj svojih, jih naredil bolj dostopne ter sodobnim bralcem razumljivejše. Zen je namreč eden od tistih pojmov, ki jih je težko razložiti. Najlažje ga je razumeti, če ga izkusimo. Avtor ga razume kot odločitev za bivanjski slog, ki v življenje prinaša več miru in modrosti.

Piko na i besedilu dajejo avtorske ilustracije. Večina je tradicionalnih, nekatere pa so narisane v posebni starodavni tehniki sumi-e. Gre za slikanje s črnim tušem na rižev papir, kar ustvarja nežne, spontane podobe.

Čudovita pripoved bralca vabi na pot odkrivanja, raziskovanja, čutenja. Zenovska filozofija daje posamezniku veliko moč. Pisatelj pa nas vabi, da začnemo že sedaj. Z mislijo, »da dobre stvari pogosto pridejo iz tistega, kar se zdi slabo.«

Onečejevalec

“Kdo je Theodor Baumann?” je vprašanje, ki spremlja enigmatično zgodbo Onečejevalca, novega romana Kazimirja Kolarja. Roman predstavi nenavadne dogodke, ki pretresajo Ljubljano in bližnjo okolico; na javnih površinah se pojavljajo velike luže urina, nekdo spomenike premaže s fekalijami, javni prostori kot so knjižnice in trgovine postanejo tarče nesramnega vandalizma, povrhu tega pa v eni od stolpnic začnejo umirati mlade ženske. Glavna junakinja romana je novinarka, ki začne preiskovati ozadja čudaških dogodkov in vedno naleti na isto ime; Theodor Baumann, ki s svojo hladno prisotnostjo, nenavadnim premikanjem ter čudaško obliko telesa pri vsakomur, ki ga sreča, zbuja strah.

Onečejevalec je odbita kombinacija filozofskega eseja in skrivnostne kriminalke, ki tako kot dogodki v romanu pri bralcu zbujajo občutke nelagodja in strahu pred prvinskim zlom; groteskni prizori, nasilje in pogosto nepojasnjena agresija predstavljajo rdečo nit Kolarjeve knjige.

Brodolom

Dragan Petrovec je za nas pripravil novo zbirko svojih duhovitih humoresk. Z njihovo vsebino posega v komične dogodke vsakdanjega življenja, a to počne prijazno in prizanesljivo, brez kakršnega koli posmehovanja. Besedila je užitek brati tudi zaradi  njegovega načina pisanja. Kot je v eni svojih kolumn zapisal avtor: »Včasih omenim, kako dragocena so umetniška dela za mnoga področja našega bivanja. Pomagajo razumeti človeško nrav in vedenje v najrazličnejših okoliščinah. Občutljivi umetniki znajo naslikati odnose med ljudmi dosti jasneje kot mnogi učbeniki kriminologije ali psihologije.« Upajmo, da nas avtor še kdaj preseneti z zapisi, ob branju katerih se bomo nasmejali brez občutka, da se iz kogarkoli norčujemo, saj se lahko marsikaj od opisanega zgodi tudi nam, hkrati pa bomo uživali v zavedanju, da lahko pisatelj svoj namen doseže z lepim jezikom, brez neokusnih in vulgarnih besed, ki jih v sodobni književnosti avtorji žal vse prepogosto uporabljajo.

Odkritje počasnosti

Pisatelj se v romanu naslanja na življenjepis britanskega polarnega raziskovalca Johna Franklina (1786 – 1847). Vendar je vsebina še veliko več kot zgolj nizanje resničnih in izmišljenih dogodkov na njegovi življenjski poti. Nadalny se poglobi v psiho človeka, ki je bil v otroštvu zaradi svoje počasnosti in nerodnosti tarča posmeha vrstnikov in zaničevanja odraslih. Z vztrajnostjo, nekaj pa tudi zaradi srečnih naključij, se mladi Franklin nauči strategij, ki mu omogočajo desetletno preživetje in celo uveljavljanje v vojni mornarici. Predvsem pa v tem času spozna vso nečlovečnost vojaških spopadov in sklene, da vojak ne bo nikoli več. Nadaljevanje življenja posveti svoji veliki strasti, to je iskanju severnega prehoda med Atlantikom in Pacifikom. Na raziskovalnih ekspedicijah, ki jih vodi, postane njegova počasnost  občudovanja vredna sposobnost natančnega opazovanja, premišljenega sklepanja in modrih odločitev. Predvsem pa je Franklin v polarni divjini  z njenimi  avtohtonih prebivalcih odkril deželo, kjer čas ni nikoli priganjal.

Poleg zgodbe dostojanstvenega pomorščaka, ki je v času svojega življenja izstopal s pravičnostjo in humanostjo, je roman slikovit opis razmer zgodnjega kapitalizma in razvijajoče industrializacije. Svetu tehnologije, v katerem je hitrost eno ključnih meril uspešnosti, Franklin zoperstavi svoj sistem delovanja, s katerim ostaja zvest samemu sebi. Zato je roman še kako aktualen tudi za današnji čas, ko naglica vse bolj obvladuje naša življenja. Priporočeno je počasno branje s pozornostjo na številne detajle.

Izogibajte se Gretchen: zgodba o nemogoči ljubezni

Zgodba nas popelje v Nemčijo, natančneje v Köln, kjer spoznamo Toma. Tom je voditelj večernih poročil in zelo priznan raziskovalni novinar. Svoja srednja leta uživa na polno, zaposlujejo ga služba, zabave s prijatelji in razkošna potovanja. Njegovi odnosi z ženskami in sodelavci so zelo površni, celo odnos z njegovo mamo, edino sorodnico je zelo krhek. Vse dokler ga okoliščine ne prepričajo, da se z njo nekaj dogaja. 84 – letna Greta je zelo ponosna in samostojna ženska, ki obožuje svojega sina, vendar mu tega nikoli ni znala pokazati. Vse dokler ji bolezen ne začne odstirati bolečih spominov, preko katerih je v mladosti položila betonski pokrov, da je na njem lahko gradila novo življenje. Spomini ji uhajajo in Tom spoznava povsem nove plati življenja svoje mame, razkriva njeno mladost, ki jo je zaznamovala 2. svetovna vojna v Nemčiji. Njegova poklicna uspešnost mu omogoči, da lahko razišče nepojasnjene dogodke in tako mami omogoči, da se spravi s svojo preteklostjo.

Spodkovan

Spodkovan je tretji roman iz serije kriminalk Zgodbe inšpektorja Nicka Dixona. Serija pa je delo dolgoletnega odvetnika Damiena Boyda, angleškega avtorja kriminalnih romanov. Prvi del serije nosi naslov Vranov let, drugi pa Glava v pesku. Inšpektor Nick v tretjem delu še vedno okreva za posledicami zadnjega primera, tokrat pa dregne v zloglasni svet konjskih dirk. Neukročeni žrebec Bojevnik, prvak v svoji kategoriji je do smrti zbrcal mladega konjušnika Noela, ki je sicer znal ravnati s tem težavnim konjem. Zato je njegova smrt pod njegovimi kopiti vse presenetila. Vendar vse kaže, da je bila njegova smrt samo nesreča, ko pa se njegov starejši brat vrne iz Afganistana, zahteva razkritje resnice. Nick Dixon predano išče znake, da bi razkril resnico. Stave so v tem športu zelo pomembne, da pa so lahko tako nevarne in sprevržene marsikdo težko dojame. In z raziskovanjem stav na konjskih dirkah si sovražnike nakoplje celo sam detektiv. Krajši kriminalni roman, ki bi prav lahko slonel na realnih dogodkih nas popelje v svet konjeništva.

Briljantna domislica gospodične Šibata

Mlada gospodična Šibata cele dneve preživlja v pisarni podjetja za izdelavo kartonastih tulcev. Kot edini ženski v kolektivu ji pripadajo dodatne “ženske” zadolžitve. Kuhati mora kavo, pospravljati za sodelavci in biti vedno na voljo za nadurno delo. Nekega dne ji zaradi vseh naraščajočih pritiskov družbe postane slabo. V službi se zlaže, da je njena slabost posledica nosečnosti in njeno življenje naenkrat postane popolnoma drugačno. Na delovnem mestu so ji vsi pripravljeni pomagati, domov lahko odhaja pred koncem delovnega časa in končno Šibata spozna, kaj pomeni imeti prosti čas. Tega občutka ni pripravljena izpustiti, zato svoje igranje nosečnosti pripelje do popolnosti. Radovedni sodelavec Higašinakano, ki mu je resnično mar za Šibato in njenega otroka, kot vsiljivec vdira v njen vase zaprti, osamljeni svet. Leta 1988 rojena urednica ženske revije Emi Yagi v svojem romanesknem prvencu, za katerega je prejela nagrado Dazai Osamu za najboljši japonski literarni prvenec, skozi hudomušno, a trpko pripoved Šibate opozarja na pričakovanja družbe do žensk. Nosečnice so kot tiste, ki bodo nadaljevale človeštvo vredne več kot tiste, ki nimajo otrok in/ali partnerja, hkrati pa so nosečnice ukalupljene v stereotipni predstavi nemočnega bitja, ki mora počivati, jesti za dva. Navidezna nosečnost gospodične Šibata na bizaren (za japonsko sodobno leposlovje svojstven) način postane njen temelj identitete in bivanja. Stereotipe in pričakovane vloge, povezane s spolom, Šibata izkorišča, a avtorica pri tem ohranja nevtralen ton in njenih ravnanj ne postavlja pod etični drobnogled. Gre za izjemno aktualno delo, saj se kot družba nahajamo na kritični točki. Vse več samskih posameznikov ali partnerskih skupnosti se iz različnih razlogov ne odloča za otroka, zaradi česar so tarča vprašanj, začudenih pogledov in obsojanja. Uspešna kariera, srečna družina in urejen dom so slike, ki jih družba goji kot ideal. Če se cilji človeka od njih razlikujejo, se hitro znajde pod neusmiljenimi žarometi, kjer se mora zagovarjati za izbire v lastnem življenju.

Dekle z bisernim uhanom

Dekle z bisernim uhanom je roman ameriško-britanske pisateljice Tracy Chevalier, ki je prvič izšel leta 1999. Knjiga je zgodovinska fikcija, ki temelji na resničnem življenju in delu nizozemskega slikarja Johannesa Vermeerja ter slavni sliki Dekle z bisernim uhanom.

Zgodba je postavljena v Delft na Nizozemskem v 17. stoletju. Glavna junakinja je mlado dekle po imenu Griet, ki se zaposli kot služkinja v Vermeerjevi hiši. Griet kmalu postane ne samo gospodinjska pomočnica, temveč tudi Vermeerjeva tiha sodelavka pri njegovem umetniškem delu. Postopoma začne razumeti svet umetnosti in razvija občutljivo razmerje z Vermeerjem, ki jo spodbuja k raziskovanju njenega skritega talenta in ustvarjalnosti.

Sčasoma Vermeer uporabi Griet kot model za eno svojih najznamenitejših slik. To povzroči napetost med člani družine in Griet ter izpostavi družbene razlike in omejitve, s katerimi se sooča. Roman raziskuje teme umetnosti, lepote, razrednih razlik, spolnih vlog in družinskih konfliktov.

Chevalierjeva mojstrsko zajame duh časa in kraja ter bralca popelje v svet nizozemske zlate dobe. Njen slog je bogat z detajli, kar omogoča bralcu, da začuti vsakdanje življenje v Vermeerjevi hiši in ulicah Delfta.

Za tiste, ki imajo radi zgodovinsko fikcijo in umetnost, je Dekle z bisernim uhanom očarljiv in poglobljen vpogled v eno najbolj skrivnostnih slikarskih mojstrovin vseh časov. Knjiga je bila leta 2003 tudi prirejena v istoimenski film z Scarlett Johansson in Colinom Firthom v glavnih vlogah.