Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Lističi

Milan Dekleva je pesnik, prozaist, dramatik, esejist, prevajalec, glasbenik (s Tomažem Pengovom je ustanovil glasbeno skupino Salamander), redni član SAZU in prejemnik številnih nagrad. Lističi so njegov deseti roman.

Lističi so roman, sestavljen iz raznoterih, premešanih popisanih strani, ki nam skozi podobe ljudi, dogodkov, sanj, strahu in žalosti približajo čas prejšnjega stoletja v slovenskem Primorju. V strnjeni zgodbi je prikazano tragično in razgibano življenje Slovencev pod fašizmom. Prvoosebni pripovedovalec fragmentarno opisuje dogodke, ki delujejo kot nekakšne spominske skice, krokiji, besedne drobtinice. Pri tem izhaja iz zgodovinskih dejstev, ki dobijo privlačno podobo zaradi bogatega jezika, prepričljivih intimnih zapisov, dramatičnega loka in poetičnega tona. V enem od zapisov pojasnjuje: »Življenje, ki mu pripadam, dopolnjujem z besedami, ampak zato ni nič vznemirljivejše. In tudi lističi, ki se kopičijo, ne vzpostavljajo nove, smiselno polnejše celote. Bil sem urednik, a nisem ničesar uredil.«

Pripoved je ciklična, saj pisatelj bralca uvodoma pripravlja na srečanje protagonista z italijanskim pisateljem in prodornim intelektualcem Italom Calvinom, na koncu pa mu postreže z avtoportretom z brki. Protagonist je pisateljev stric Albert Širok, prevajalec Italovega romana Steza pajkovih gnezd. Prav tako je pesnik, urednik, soustanovitelj Mladinske knjige in človek, ki se je zoperstavil italijanskim fašističnim oblastem in aktivno deloval v prid slovenstva.

Avtor je zapisal: »Življenja in zgodbe niso premica, ampak sosledje mrtvic in okljuk, ki odlagajo konec. Neizbežni konec.« Na Albertovo nemoč kažejo samotni, melanholični toni. Njegovo življenje je zaznamovano z bratovo nasilno smrtjo in dejstvom, da Karlovi posmrtni ostanki ležijo v neoznačenem grobu. Neporočen in brez potomcev beži pred brezmejnim dotikom ljubezni. V pusto protagonistovo deželo potujejo še Ivan Cankar, Dragotin Kette, France Prešeren, Ciril Kosmač, Jože Javoršek, Stane Kavčič, Edvard Kocbek, M. de Voltaire, James Joyce, Lucij Anej Seneka, Lewis Carroll, Pablo Neruda …

Sijanje

Jack Torrance, njegova žena Wendy in petletni sin Danny se znajdejo sredi paranormalnih dogodkov, ki jim za vedno spremenijo življenje. Jack po izgubi službe profesorja angleščine zaradi nasilja nad učencem dobi službo oskrbnika v razvpitem hotelu Overlook. Zgodovinsko zatočišče ameriške elite slovi po svoji odročnosti sredi idiličnega gorovja v Coloradu, hrati pa je bilo mesto brutalnih umorov in smrti. Zaradi hudih zim se Overlook za par mesecev zapre za javnost, za hotel in posest pa skrbi družina Torrance. Kar se družini sprva zdi kot blažen umik od težav in možnost začeti znova, se izkaže za ujetost v preteklosti hotela z vsemi njegovimi dolgoletnimi prebivalci.

Stephen King bralcu do potankosti razstavi psihološke ustroje Jacka, Wendy in Dannyja. Dogodke parih mesecev v hotelu sredi najhujše zime zloži kot sestavljanko. Jack je poln ambicij in si vse bolj želi postati pomemben člen Overlooka. Toda ko že misli, da ima nadzor nad sabo in hotelom, hotel prevzame nadzor nad njim. Wendy se ne more otresti svojih preteklih zamer do Jacka in naraščajoče skrbi za sina. Danny, ki ima sposobnost slišati in videti navadnim očem nevidno (kar kuhar hotela Hallorann poimenuje »sijanje«), s svojimi sposobnostmi napaja srhljive pošasti hotela, ki prežijo nanj za vsakim ovinkom. Zakopani v snežnem metežu člani družine Torrance poskušajo (pre)živeti. Vendar ima hotel za njih drugačne načrte.

Kultna knjiga Sijanje (The Shining) ameriškega kralja srhljivke Stephena Kinga, ki jo v slovenskem prostoru poznamo tudi preko istoimenskega filma v režiji Stanleya Kubricka, se s filmom v marsičem razlikuje. Je odlično in sveže branje tako za prvega bralca, kot tudi za ljubitelje filma.

Kar sem ljubil

Ameriško pisateljico Siri Hustvedt lahko v slovenščini beremo v dveh književnih delih, v pričujočem Kar sem ljubil, ki velja za njen najuspešnejši roman, opus magnum, s katerim se je povzdignila med kultne pisateljice, in v romanu Poletje brez moških. Poročena je bila s Paulom Austerjem, ki je v svojem prvem zakonu postal oče Danielu Austerju, ta pa se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so začeli na newyorško umetniško sceno vstopati ekscesni predstavniki nove generacije, podvrženi infantilnosti, zlorabam drog, ekscesnemu hedonističnemu obnašanju in tudi skrajno sprevrženim praksam, ujel v razvpiti škandal. Dobro poznavanje tovrstne scene, s katero se bralci srečamo v zadnjem, tretjem delu romana Kar sem ljubil, je avtorici omogočilo spisati prepričljivo in srhljivo pripoved, na kar pa ob začetku branja nikakor nismo pripravljeni. Roman prvenstveno namreč govori o ljubezni – o njenih različnih pojavnih oblikah, nihanjih in pasteh; o predanosti in osebnih izgubah, ki se vežejo nanjo; o upanju in zaupanju ter o prevarah in o lažeh, ki se lepijo poleg; o prijateljstvu, partnerstvu, vzgoji, psihičnih odklonih, mejnih osebnostih, resnici in laži, zaupanju in izdaji, žalovanju in žalosti … Avtorica, ki jo zaznamuje globoka senzibilnost in posledično sposobnost pretanjenega zaznavanja občutij, vse to opiše z vrhunsko izdelanimi psihološkimi profili osrednjih literarnih oseb, zasvojljivost njenega pisanja pa je podkrepljena tudi z intelektualno odličnostjo. Siri Hustvedt je namreč ne le pisateljica, pač pa tudi znanstvenica in intelektualka v najširšem pomenu besede ter poznavalka številnih področij človekovega delovanja, znotraj katerih jo zanima predvsem etika delovanja, zrcaljena v medosebnih odnosih. Je tudi dobra poznavalka likovne umetnosti, predvsem slikarstva, kar se zrcali tudi v njenih romanih. Pričujoči roman je razdeljen na tri dele in popisuje dogodke v razponu petindvajsetih let, kakor se jih spominja upokojeni umetnostni zgodovinar Leo. Osrednja nit, ki povezuje vse tri dele, je likovna umetnost, njena reprezentacija in percepcija, nanjo pa se pripenja zgodba vseživljenjskega prijateljstva, ki vihari skozi udarce usod in krutost vsakdanjika. V bližinah, ki se tkejo med osebami, vznikajo izgube in osebna žalovanja, prav tako tudi skrita čustva, ki lahko stkane vezi ogrozijo. Tretji del romana pa zaznamuje stopnjevanje napetosti na način trilerja. Kar sem ljubil se zaokroženo nazadnje vzpostavi kot popis spominov na ljudi, ki jih je Leo, osrednji pripovedovalec, v življenju nekoč ljubil in jih nanj vežejo materialni okruški, spravljeni v predalu pisalne mize. Kljub vsem preizkušnjam avtorica vanj položi optimizem, ki mu vere v človeka in ljubezen ne odvzame – kljub spoznanju, da to, kar (v drugih) ljubimo, niso toliko te osebe (ali stvari) same, predvsem so to naše lastne podobe (o njih).

33: to ni še ena knjiga o Caminu

Ker življenje vendarle ni samo ena gladka ravna cesta, temveč je pogosto prepredena z vzpetinami, ovinki in kotanjami, si marsikdo zaželi malce oddiha, kjer bi lahko odmislil vse svoje težave, se sprostil in ponovno našel bistvo svojega življenja. In prav Camino pot nam lahko ponudi takšen izhod v sili. To je lahko pot, kjer srečamo samega sebe in kot opisuje avtor, pot, kjer lahko srečamo dobre prijatelje. Na tej poti smo posamezniki, opremljeni le z nahrbtnikom najnujnejših stvari in dobrimi pohodnimi čevlji. Nihče nas ne ocenjuje glede na materialno navlako, pomembna je le naša osnovna bit, vzdržljivost in pogum.

Avtor nam svoje popotovanje po tej poti prikaže na svoj sproščen, humoren način, vendarle pa zavzame vse pomembne vidike te izkušnje. Opisana so razmišljanja o lastnem življenju, premagovanje lastnih strahov, ter izkušnje drugih popotnikov, ki jih avtor sreča na poti, njegove Camino družine.

Izkušnja, ki prav vabi, da se je kdaj udeležimo.

 

Srce in kamen: kontemplacija o življenju in gorah

Vid Legradić je turistični vodnik, svetovni popotnik, ki je prepotoval že več kot šestdeset držav, gornik in pisatelj. Naslovnicam njegovih knjig je skupno, da jih krasijo gore.

Srce in kamen, kontemplacija o življenju in gorah, je njegova šesta knjiga. Bralca že ob prvem stiku navda s prijetno energijo, saj notranjost knjige bogati sedemdeset barvnih fotografij, ki nam sporočajo, da brez narave ne obstajamo.

Knjigo sestavlja dvanajst poglavij, poimenovanih po mesecih, in medgovor. Kratke zgodbe se stopnjujejo in odsevajo krogotok življenja. Vrednotijo človekovo povezanost z naravo in bit vsakega posameznika. Nagovarjajo k dobrim dejanjem. Ljubitelji gora poznajo občutke, kako je, ko spoznavaš svet z vsemi čuti, gore pa te polnijo s spoštovanjem, hvaležnostjo in radostjo.

Avtor z bralci deli globoka razmišljanja, ki se mu porajajo med hojo v hribe in gore. V knjigi je zapisal: »Gore odpirajo portale človeške duše. So navdih in povod za razumevanje zakonitosti življenja onkraj sivega vsakdana.« Ali boš zapornik v taborišču sodobne družbe ali raziskovalec življenja? Vsak je svoje poti kovač. Le (za)upati si je treba in si slediti.

V knjigi so opisani njegovi pogledi na razumevanje geologije, vremena, gorskega ekosistema … Kaj vse je doživel kot obiskovalec v barvitih kotičkih živali, v katerih se je srečal z gamsom, sovo, kozorogi, liscem, svizcem, močeradjim parčkom, krokarjem, ujedo, orlom itd. Naj živijo pustolovščine in nas bogatijo!

Knjigarna na Maldivih

Freya obožuje svojo službo v Londonu pri založbi, vendar jo tik pred svojim tridesetim rojstnim dnevom pritegne oglas za sanjsko službo na Facebooku. Na rajskem otoku na Maldivih iščejo novo osebo za delovno mesto v knjigarni. Že nekaj časa je razmišljala o spremembi in novih izzivih. Da bi pozabila na tragično preteklost se ji je kljub negotovosti zazdelo, da je pravi čas, da uresniči svoje sanje. Prijavila se je na delovno mesto. Zelo je bila presenečena, ko je izvedela, da je bila izbrana in da se bo za devet mesecev preselila na rajski otok na drugi konec sveta. Tam se je hitro navadila na mirnejši ritem življenja, peščene plaže in prelepo morje, spoznala je tudi nekaj novih prijateljev, med drugimi se je zelo zbližala z inštruktorjem potapljanja Aaronom. Prav tako je veliko časa preživela s postavnim, slavnim lastnikom letovišča Zandejem, za katerega mediji pravijo, da je pravi ženskar. Prav on si je na otoku zaželel knjigarne, saj so bile knjige njegova strast. Skozi delo in druženje z njim Freya začne spoznavati tudi njegovo resnično naravo. Nekega večera je na otoku prišlo do požara in takrat se je Freyino življenje postavilo na glavo. Knjiga je polna upanja, pustolovščin, novih začetkov, prijateljstva, iskanja ljubezni in novega doma.

Izničenje

Roman Izničenje Jeffa VanderMeera sodi med temeljna dela new weird-a in sedaj ga lahko prebiramo tudi v prevodu Igorja Hareba. Fantazijska zgodba, polna zapletov in nepojasnjenih dogodkov se dogaja v Območju X. V to neobičajno in nepojasnjeno območje se poda ekspedicija, že dvanajsta po vrsti, tokrat sestavljena iz samih žensk. Ekspedicijo sestavljajo biologinja, ki nam tudi prvoosebno pripoveduje svojo izkušnjo v tem območju, antropologinja, geodetinja in psihologinja. Naloga udeleženk je nadaljevati z uradno preiskavo skrivnosti povezanih z Območjem X. Toda to območje je izjemno biotsko raznovrstno, naseljujejo ga številne živali in rastline. Znotraj območja je bazni tabor, svetilnik, ki je središče območja in v zemljevidih neoznačen »stolp«.

Biologinja je žena enega od udeležencev predhodne odprave, le ta pa je nepojasnjeno izginil v divjini Območja X in se je čez čas nepojasnjeno vrnil k ženi. Toda vrne se drug človek in prav to spodbudi biologinjo, da se prijavi na naslednjo odpravo. Tudi strah pred možnostjo nepovratne kontaminacije naše osrednje pripovedovalke ne prestraši. Z analitičnim in znanstvenim pristopom odkriva razloge za spremembe v tem posebnem okolju in tudi pri sami sebi. Predvsem pa jo pretrese ugotovitev, da so jih med pripravami na ekspedicijo ves čas zavajali, hipnotizirali in nikakor ne pripravili na dejansko stanje.

Vplivi nadnaravnega, nerazumljivega, prostor preobrazb in srhljivost vas bodo spremljali skozi odlično zgodbo.

Noč do jutra

Slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Branko Hofman (1929-1991) je svoje najpomembnejše delo, provokativni roman Noč do jutra (1982) izdal v času, ko je Jugoslavija po Titovi smrti začela počasi razpadati in so dosedaj prepovedane tematike kot so povojni poboji, montirani sodni procesi in življenja  političnih zapornikov na razvpitem Golem otoku našle svoje mesto tudi v literaturi. Noč do jutra predstavlja eno od vidnejših del domače književnosti, ki se neposredno dotikajo omenjenega zaporniškega taborišča na Golem otoku in zapletenih odnosov med nekdanjimi rablji in njihovimi kaznjenci.

Zgodba romana se odvije v zgolj osmih urah in je postavljena v odročno vas, kjer v skrivnostnih okoliščinah umre mlado dekle po imenu Minka. Njeno smrt preiskuje Kovač, ki v okviru preiskave namerava zaslišati več prič, med drugim tudi Petra, nekdanjega, ki je bil po vojni obsojen na dolgoletno zaporno kazen na Golem otoku. Peter, ki je še vedno globoko travmatiziran zaradi zasliševanj in okrutnih mučenj, ob prvem srečanju s Kovačem v njem prepozna svojega zasliševalca iz zapora, medtem ko srečanje pri Kovaču zbudi boleče spomine na čas, ko je deloval kot zvesti podpornik režima in skuša samega sebe prepričati, da so bila njegova dejanja pravična in v namene obrambe domovine.

Psihološko kompleksen, napet in pretresljiv roman ponudi neolepšan pogled v dolgo časa zamolčano temačno poglavje polpretekle zgodove in preko osebne zgodbe travmatizirane žrtve in njenega rablja išče pot do sprave med ideološko razklanim narodom.

Drobne opazke

Pesnik in pisatelj Jure Jakob v svoji sedmi pesniški zbirki Drobne opazke upodablja naravo in nas popelje v pomlad, na cvetoče travnike, polne čebel in čmrljev, narcis in drugih rož. Podobe narave se nam izrisujejo pred očmi tako živo, da lahko skoraj zavonjamo travniško cvetlico.

Lirski subjekt odpira teme, kot so smisel bivanja, minljivosti in smrti. Kontrasta – konec in začetek – se včasih kažeta v eni pesmi, spet drugič se razprostreta čez več njih.

Jure Jakob je za svoja dela je prejel veliko nagrad – zlato ptico, kritiško sito, Rožančevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za zbirko Lakota.

Malibu

Malibu, leto 1983. Pri manekenki Nini Rivi se odvija zabava leta, s katero se zaključi poletje. Nanjo pride veliko ljudi, med njimi tudi Ninina brata in sestra. Zjutraj vilo zajamejo ognjeni zublji, skrivnosti pa bodo razkrite.

Zgodbo spremljamo na dan zabave, druga, vzporedna pa poteka v preteklosti, v kateri spoznamo slavnega pevca Micka Rivo in njegovo ženo.

Roman problematizira družinske travme, zvestobo v partnerskih odnosih, odvisnost od alkohola … slednja privede do tega, da najstarejša Nina skrbi za mlajše sorojence, kar jo zaznamuje za vse življenje. Poletno, pa vendar ne preveč »plažno« branje.

Taylor Jenkins Reid je ameriška pisateljica, avtorica romanov Sedem mož Evelyn Hugo, Daisy Jones in šest, Ena prava ljubezen, Malibu Rising in Carrie Soto se vrača.