Ni nedavnih iskanj.
Gre za obliko arkadijske poezije (bkoličnega, pastirskega pesništva), ki opeva idealizirano miroljubno, brezdelno in srečno pastirsko življenje. Proza se pogosto prepleta z verzi. Njegovi začetki segajo v antiko – pr. Longosov roman Dafnis in Hloa, razcvet pa doživi v renesansi in baroku (Cervantes: Galateja, Lope de Vega: Arkadija, Sidney: Arkadija).