Ni nedavnih iskanj.
V romantiki so pisatelji radi prepletali epske prvine s prvinami lirike – tako je nastala subjektivna romantična proza z deli, ki so prikazovala individualno usodo in duševnost romantičnega junaka. Velikokrat so opisovali slikovite dogodke, okolja in pojave. Zgodbe so ponavadi napete, z barvitim opisom okolja in oseb. Romantika je tako gojila več tipov romanov, kot so individualni psihološki roman (Novalis, Chateaubriand, Mme de Staël, George Sand), fantastični in grozljivi roman ( Hoffmann, Poe), nova tipa romana pa sta zgodovinski roman (prepletanje zgodovine z ljubezensko, pustolovsko, socialnokritično zgodbo), socialni roman (Sand, Hugo).