Ni nedavnih iskanj.
Upodobitev tragičnosti v dramski obliki, ena glavnih zvrsti dramatike; zastarelo poimenovanje je žaloigra. Nastala je v Grčiji in je najprej ponazarjala konflikte človeka z božanskimi oz. demoničnimi silami. Po Aristotelu je bil njen namen katarza. Srednjeveški krščanski nazor ni priznaval tragičnosti, zato ni poznal tragedije, pač pa tragične situacije v epu. V dobi humanizma in renesanse zopet postane mogoča v obliki meščanske tragedije. Okoli leta 1800 imamo vrnitev k t. i. visoki historični tragediji v verzih, ki prikazuje fizični propad tragičnega junaka sredi nerazrešljive protislovnosti, vendar z njegovo moralno zmago. V realizmu in naturalizmu se umika drami. V sodobni dramatiki je skoraj ni.